Izplačilo dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu in posledično vračilo nekaterih finančnih pomoči, prejetih po interventni zakonodaji

Avtorica: Manuela Hervatich

V zadnjih mesecih je bilo precej nejasnosti med delodajalci pri razlagi določbe člena interventne zakonodaje, ki ureja pogoje za vračilo prejetih sredstev s strani države. Veliko vprašanj je bilo zlasti glede vračila (i) prejetega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, (ii) oprostitve plačila prispevkov v povezavi s povračilom nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo in (iii) izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka (v nadaljevanju »finančne pomoči«).

Vprašanja so se pojavila, ker Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju »ZIUZEOP«), t.i. 1. protikoronski zakon v prvem odstavku 99. člena določa, da mora subjekt, ki je uveljavil zgoraj taksativno naštete oprostitve in zaprosil za navedena povračila nadomestil in temeljni dohodek, le-teg vrniti v primeru, da je od uveljavitve zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, in sicer v letu 2020 oziroma za leto 2020.

V članku izpostavljamo problematiko izplačila dela plač za poslovno uspešnost delavcem in poslovodstvu in posledično vračilo prejete finančne pomoči. Iz zgornjega člena jasno izhaja, da delodajalec dela plač za poslovno uspešnost v letu 2020 ali za leto 2020 (torej najverjetneje v letu 2021 ali kasneje) poslovodstvu ne sme izplačati, če ne želi vračati prejete finančne pomoči. Veliko delodajalcev se je v izogib težavam na podlagi te določbe odločilo, da tudi ostalim delavcem dela plače za poslovno uspešnost v letu 2020 ali za leto 2020 ne bo izplačalo, saj so prepričani, da za to nimajo podlage ali bodo morali posledično vračati prejeto finančno pomoč. V nadaljevanju na kratko izpostavljamo, kaj vse mora oziroma lahko delodajalec preveri, preden sprejme dokončno odločitev glede izplačila dela plač za poslovno uspešnost delavcem, izključujoč poslovodje.

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih¹ je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako odločeno s kolektivno pogodbo. Plača pa je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Del plače za poslovno uspešnost je torej lahko urejen v kolektivni pogodbi in/ali pogodbi o zaposlitvi. Če je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, ima običajno delodajalec sprejet splošni akt delodajalca (običajno pravilnik), ki ga ta izda na podlagi določb ZDR-1, kjer je del plačila za poslovno uspešnost podrobneje urejen (npr. kriteriji in merila za izplačilo, upravičenci itd.). Če je del plače za poslovno uspešnost urejen s kolektivno pogodbo (bodisi podjetniško ali kolektivno pogodbo dejavnosti), pa je povsem odvisno, ali je potrebno s strani delodajalca dodatno urejanje ter določanje kriterijev in meril ob upoštevanju določil kolektivne pogodbe, ali pa so ta že sama po sebi dovolj natančno določena v kolektivni pogodbi.

Delovnopravno je vprašanje dela plače za poslovno uspešnost jasno urejeno. Del plače za poslovno uspešnost lahko delodajalec (vedno) izplača, če so izpolnjeni kriteriji in merila, če je možnost izplačila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi in/ali v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, in pod pogoji, ki so tam določeni. Zakonodaja ne predvideva enotnega kazalnika, kdaj se šteje, da je družba poslovno uspešna. Kriteriji so običajno določeni v avtonomnih aktih delodajalca. Poslovna uspešnost se praviloma presoja glede na doseganje načrtovanih ciljev, določenih v planskih aktih družbe (npr. ustvarjen dobiček, dosežena planirana prodaja ipd.). Ker gre za poslovni uspeh družbe kot celote, so do izplačila dela plače za poslovno uspešnost običajno upravičeni vsi delavci, ni pa to nujno. Lahko se zgodi, da pogodbe o zaposlitvi določenih delavcev ne predvidevajo izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ali je s kolektivno pogodbo ali splošnim internim aktom delodajalca določeno delovno mesto ali položaj v družbi izvzet od upravičenosti do izplačila dela plače za poslovno uspešnost. Na primer, Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti², ki ureja izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, v členu, ki ureja osebno veljavnost, določa, da kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, pri čemer za poslovodne delavce in prokuriste kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi. Glede na določbo o osebni veljavnosti kolektivne pogodbe poslovodje in prokuristi do plačila za poslovno uspešnost niso upravičeni, razen če imajo to posebej dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi. Smiselno podobno ureditev najdemo tudi v Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije³. Povsem drugače pa je izplačilo dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu urejeno v Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije⁴. Že v začetnih členih le-te je navedeno, da velja tudi za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce, razen če so s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in takšno osebo določena razmerja, pravice, dolžnosti ali odgovornosti urejene drugače. V tem primeru bi bil poslovodja upravičen do izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki ga predvideva kolektivna pogodba, razen če bi bilo drugače dogovorjeno v njegovi pogodbi o zaposlitvi.

Če na kratko povzamemo zgoraj navedeno: Četudi v splošnem velja, da so do dela plače za poslovno uspešnost običajno upravičeni vsi delavci v družbi (vključno s poslovodstvom), obstajajo – zlasti za poslovodstvo – izjeme. Konkretno, kot prikazano zgoraj, so lahko poslovodje iz plačila dela plače za poslovno uspešnost izvzeti že na podlagi kolektivne pogodbe dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, lahko je izvzetost dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi ali pa v internih aktih delodajalca. Ker 99. člen ZIUZEOP prepoveduje izplačilo dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2020 oziroma za leto 2020 oziroma izplačilo pogojuje z vračilom prejetih taksativno naštetih finančnih pomoči, torej ni povsem samoumevno, da tudi ostali delavci niso upravičeni do izplačila dela plače za poslovno uspešnost v letu 2020 ali za leto 2020 oziroma bi zaradi tega prišlo do diskriminacije med zaposlenimi.

Delodajalec, ki je uveljavljal finančne pomoči, naj torej, preden se odloči, da delavcem (vključno s poslovodstvom) ne bo izplačal dela plače za poslovno uspešnost, preveri, ali mogoče za poslovodstvo veljajo drugačna pravila in določbe, bodisi individualno dogovorjena v pogodbah o zaposlitvi ali pa izhajajoča iz internih aktov delodajalca ali kolektivnih pogodb (tako tistih na ravni dejavnosti kot podjetniških).

Če ima poslovodja sklenjeno le pogodbo o poslovodenju, ni nujno da se uvršča med delavce. Definicijo pojma delavec vsebuje ZDR-1, ki v 5. členu opredeljuje, da je delavec fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi in ne npr. pogodbe o poslovodenju. Delovno razmerje je v skladu s 4. členom ZDR-1 razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Izplačilo dela plače za poslovno uspešnost se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in je v celoti obdavčeno z akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in prispevki za socialno varnost. V določenih primerih pa je del plače za poslovno uspešnost lahko ugodneje davčno obravnavan oziroma so izpolnjeni pogoji za izplačilo tega dela plače brez obračuna akontacije dohodnine.

Zakon o dohodnini⁵ v 12. točki prvega odstavka 44. člena določa pogoje za izvzem dela plače za poslovno uspešnost iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Če delodajalec izplača del plače za poslovno uspešnost v višini, ki presega višino povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, se razlika nad zneskom povprečne mesečne plače všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

V skladu z ZDoh-2 je ugodnejša davčna obravnava mogoča pri izplačilih dela plače za poslovno uspešnost, ki so izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, pod pogojem, da:

• imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
• je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe.

Kot že omenjeno, če kriteriji za bolj ugodno davčno obravnavo izplačila dela plače za poslovno uspešnost niso izpolnjeni, se izplačilo davčno obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja.

Kot izhaja iz pojasnil Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju »FURS«) z naslovom »Dohodnina, del plače za poslovno uspešnost« iz januarja 2020, je razlika v krogu upravičencev do dela plačila za poslovno uspešnost oz. v opredelitvi »vseh upravičenih« do dela plač za poslovno uspešnost odvisna od tega, ali je ta dogovorjena v splošnem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi. Razlikovanje med tem, ali so pravica do dela plače za poslovno uspešnost in kriteriji ter merila za izplačilo določeni s splošnim aktom ali kolektivno pogodbo, je utemeljeno na delovnopravni zakonodaji in možnosti sodelovanja delavcev pri določanju pravice, kriterijev in meril, v primeru ko so ta opredeljena v kolektivni pogodbi oz. nemožnosti sodelovanja v primeru, ko so kriteriji in merila določeni v splošnem aktu delodajalca.

Kot pojasnjuje FURS; če je pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca, morajo biti merila za pridobitev pravice in za višino izplačila enotna za vse delavce – torej morajo imeti vsi delavci možnost, da navedena merila izpolnijo. Na vsebino splošnega akta imajo delavci le omejen vpliv, zato davčna zakonodaja delodajalca v takšnih primerih omejuje na način, da morajo biti pogoji za pridobitev pravice in kriteriji ter merila za izplačilo urejeni enotno za vse delavce (primeroma: do dela plače za poslovno uspešnost so upravičeni delavci, ki so imeli z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na določen presečni dan/obdobje, ne glede na njihovo delovno mesto, poslovno enoto, oddelek, kategorijo delavca). To pa ne pomeni nujno, da je delavec, za katerega je pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca, do izplačila tudi dejansko upravičen, če ne izpolni pogojev, ki jih za prejem dela plače za poslovno uspešnost določa ta splošni akt.

Torej, če na primer poslovodja v nekem letu ne izpolni pogojev, navedenih v splošnem aktu delodajalca, ni upravičen do dela plače za poslovno uspešnost in pri tem ne prihaja do nikakršne diskriminacije med delavci. Mogoče je tudi, da so delavci na podlagi enotno oblikovanih meril iz splošnega akta upravičeni do različne dejanske višine izplačila dela plače za poslovno uspešnost. Prav tako poslovodja ni upravičen do dela plače za poslovno uspešnost, če ne ustreza definiciji delavca, torej če z delodajalcem nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ampak na primer le pogodbo o poslovodenju ali drugo pogodbo civilnega prava. Kot že navedeno zgoraj, 5. člen ZDR-1 navaja, da je delavec fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje pa je opredeljeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Iz FURS pojasnil pa ne izhaja, kako omenjeni organ z davčnega vidika presoja situacije, ko ima posameznik sklenjeno pogodbo o poslovodenju, ob tem pa sklenjeno tudi pogodbo o zaposlitvi in je torej v delovnem razmerju pri delodajalcu za drugo delovno mesto, npr. vodje oddelka (in ne delovno mesto poslovodje). Odprto vprašanje ostaja, ali je takšnemu posamezniku lahko izplačan del plače za poslovno uspešnost kot delavcu, zaposlenemu na delovnemu mestu vodje oddelka, pri čemer bo deležen ugodnejše davčne obravnave, delodajalec pa pri tem ne bo dolžan vračati prejete finančne pomoči.

Če je pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost urejena v kolektivni pogodbi, ZDoh-2 ne določa, da morajo biti merila za pridobitev pravice in za izplačilo enotna za vse delavce. Pojasnila FURS slednje utemeljujejo s tem, da je kolektivna pogodba sklenjena na podlagi doseženega sporazuma med strankami kolektivne pogodbe, in da imajo delavci aktivno vlogo pri oblikovanju in sklepanju te pogodbe – torej več besede pri oblikovanju besedila, meril, kriterijev in končno tudi kroga upravičencev do dela plačila za poslovno uspešnost. Vsi upravičenci, ki jih naslavlja zgoraj omenjeni 44. člen ZDoh-2, so v tem primeru tisti, ki jih določa kolektivna pogodba, in ne vsi delavci, kot je to določeno v primeru splošnega akta. Za davčno ugodnejšo obravnavo se torej ne zahteva, da imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost. Če pogledamo primer zgoraj že omenjene Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti, v kateri je določeno, da ne velja za poslovodne delavce in prokuriste (razen če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi), bi tukaj delodajalec lahko izplačal del plače za poslovno uspešnost le delavcem, poslovodstvu pa ne(seveda ob upoštevanju, da slednji do tega dela plačila niso upravičeni na podlagi pogodbe o zaposlitvi), pri čemer bi bili delavci kljub temu deležni ugodnejše davčne obravnave (seveda pod pogojem, da je  del plače izplačan le enkrat letno in vsem upravičenim hkrati). Delodajalec pa ob tem ne bi bil dolžan vračati že prejetih finančnih pomoči na podlagi interventne zakonodaje. Lahko pa pride tudi do situacije, ko kolektivna pogodba sicer ureja plačilo dela plače za poslovno uspešnost, nima pa določenih meril in kriterijev za pridobitev te pravice. V takšnem primeru je določitev kriterijev in meril obveznost običajno dolžnost delodajalca. V tem primeru lahko delodajalec določi pogoje in merila enotno za vse delavce, ali pa tudi ne. Poslovodje, na primer, so lahko v takšnem primeru lahko drugače obravnavane.

Preden se torej kot delodajalec odločate, ali boste izplačali del plače za poslovno uspešnost v letu 2020 ali za leto 2020 delavcem ali ne, velja najprej preveriti, ali želite pri tem ugodnejšo davčno obravnavo za delavce ali ne. Če se odločite, da ugodnejša davčna obravnava ni relevantna, morate preveriti le vsebino pogodb o zaposlitvi (zlasti poslovodij) in/ali kolektivnih pogodb in/ali splošnih internih aktov. Če katerikoli od slednjih poslovodje izključuje iz kroga upravičencev, lahko ostalim delavcem del plače za poslovno uspešnost v letu 2020 ali za leto 2020 (najverjetneje v letu 2021 ali kasnejših) izplačate in pri tem ne boste dolžni vračati že prejetih finančnih pomoči po interventni zakonodaji, prav tako pa pri tem ne bo prišlo do diskriminacije med zaposlenimi.

Če želite ob izplačilu dela plače za poslovno uspešnost ugodnejšo davčno obravnavo za vaše delavce, morate preveriti, da bodo pri tem izpolnjeni zgoraj našteti pogoji, hkrati pa preveriti tudi, kdo natančno so upravičenci. Če so poslovodje izvzete od upravičenosti do izplačila dela plače za poslovno uspešnost, lahko tudi v tem primeru ostalim delavcem izplačate del plače za poslovno uspešnost v letu 2020 ali za leto 2020, pri čemer že prejetih finančnih pomoči po interventni zakonodaji ne boste dolžni vračati.

[1] Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju »ZDR-1«).
[2] Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (Uradni list RS, št. 101/15 s spremembami in dopolnitvami).
[3] Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 6/15 s spremembami in dopolnitvami).
[4] Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18).
[5] Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju »ZDoh-2«).