Interventni ukrep v zvezi z epidemijo COVID-19: obvezen odlog bančnih posojil

20. marca 2020 je Državni zbor sprejel Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), ki v zvezi s posledicami epidemije COVID-19 slovenskim bankam nalaga obvezen odlog plačil obveznosti iz kreditne pogodbe na zahtevo upravičenega kreditojemalca.

Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Interventni ukrepi iz tega zakona bodo veljali 18 mesecev po prenehanju razlogov zanje, kar bo določeno s sklepom, ki ga bo sprejela Vlada RS.

I. POVZETEK

Zakon se nanaša na naslednje posojilodajalce:

• banke in hranilnice s sedežem v RS;
• podružnice bank držav članic, ki imajo sedež v RS in ki lahko opravljajo bančne storitve na območju RS

(v nadaljevanju “banke”).

Upravičeni kreditojemalci so:

• gospodarske družbe s sedežem v RS;
• zadruge, društva, zavodi, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce v skladu z ZDR-1, ali samozaposlene osebe, ki imajo sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
• nosilci kmetijskega gospodarstva in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
• fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji

(v nadaljevanju “kreditojemalci”).

Povzetek interventnega ukrepa:

Banka je kreditojemalcu (na podlagi njegove vloge) zavezana odobriti 12-mesečni odlog plačila vseh obveznosti iz kreditne pogodbe in skladno s tem podaljšati končni rok plačila. Ukrep se nanaša na obveznosti iz kreditne pogodbe, ki še niso zapadle v plačilo do dne 12. marca 2020 (kot datuma razglasitve epidemije COVID-19 v Sloveniji).

Določbe ZIUOPOK se uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki bodo na novo sklenjene v obdobju njegove veljavnosti.

Pogoji za doseganje odloga plačil:

1. Posojilojemalec mora vlogo za odobritev odloga nasloviti na banko najkasneje v 6 mesecih po preklicu epidemije COVID-19 v Sloveniji.
2. Vloga mora vsebovati določene obvezne sestavine, ki se razlikujejo glede na značilnosti posojilojemalca:

• velika družba mora ugotoviti in utemeljiti, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena njena solventnost;
• druga družba, zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1, nosilec kmetijskega gospodarstva oz. nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, mora ugotoviti in utemeljiti, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi;
• vsak od gornjih kreditojemalcev mora v svoji vlogi vključiti tudi:
  • opis svojega poslovnega položaja, ki vključuje med drugim načrt poslovodstva za vzpostavitev likvidnosti;
  • izjavo, da ima na dan 31. decembra 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev (ali mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh).

Vendar pa kreditojemalcu iz druge alineje zgoraj ni treba priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če je bilo z vladnim ali občinskim odlokom zaradi epidemije COVID-19 opravljanje njegove dejavnosti začasno prepovedano. Tak kreditojemalec v vlogi navede le relevanten vladni oziroma občinski odlok;

• fizična oseba mora ugotoviti in utemeljiti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije COVID-19, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter predložiti opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, ki so vplivale na njen finančni položaj.

3. Če so gornji pogoji izpolnjeni, je banka zavezana odobriti opisani moratorij in s kreditojemalcem skleniti ustrezen aneks h kreditni pogodbi. S tem bo moratorij pričel učinkovati.

Če banka v nasprotju z določili ZIUOPOK ne odobri moratorija, jo lahko doleti globa od 80.000 do 250.000 EUR, njenega člana uprave globa od 2.500 do 10.000 EUR in njeno drugo odgovorno osebo od 800 do 10.000 EUR.

Med odlogom imajo tisti kreditojemalci, ki so zavezani v vlogo vključiti opis poslovnega položaja, določene obveznosti rednega mesečnega poročanja.

Prekinitev ali skrajšanje odloga plačila:

Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga, če:

• kreditojemalec (ki ni fizična oseba, kot je opisana zgoraj):
• ne poroča redno banki;
• ni več upravičen do moratorija (npr. zaradi izboljšanja poslovnega / finančnega stanja);
• v vlogi navede lažne podatke;
• kreditojemalec, ki je fizična oseba, kot je opisana zgoraj, v vlogi navede lažne podatke.

II. IZZIVI IMPLEMENTACIJE V PRAKSI

ZIUOPOK je na splošno relativno kratek in ne ureja izrecno (ali dovolj natančno) določenih vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti ob implementaciji zakona v praksi. Nekatera najbolj očitna takšna vprašanja so:

• Kakšen je praktičen doseg uporabe ZIUOPOK tudi za “nove” kreditne pogodbe, ki bodo sklenjene v času njegove veljavnosti? Ali lahko povzroči nov kreditni krč?
• Kakšen je učinek ZIUOPOK na obveznosti, plačljive bankam po sindiciranih kreditnih pogodbah, ki vključujejo tudi tuje posojilodajalce oziroma agente?
• Kakšen je učinek ZIUOPOK na posojila, zavarovana z (neposredno ali posredno) državnimi jamstvi, in pri katerih banke ne smejo spreminjati kreditnih pogojev?
• Ali smejo banke v primerih, ko je tako dogovorjeno s kreditno pogodbo, obračunavati (vendar sprejeti v plačilo šele po koncu moratorija) povišane obresti, dogovorjene za primer kršitev (razen plačilne zamude), npr. zaradi kršitev finančnih zavez?
• Kako bo odlog plačila vplival na boniteto kreditojemalca, in kako je treba odloge upoštevati z vidika regulatornih zahtev, ki veljajo za banke?
• Kako doseči pravno varnost ob ocenjevanju, ali je vloga za odobritev odloga utemeljena, zlasti z vidika zagroženih kazni? Kako preprečevati zlorabe ukrepa s strani kreditojemalcev, katerih plačilna sposobnost je bila problematična že pred epidemijo, oziroma se jim poslovanje zaradi nje niti ni bistveno poslabšalo?
• Ali ZIUOPOK vpliva tudi na terjatve iz drugih bančnih poslov (garancij, faktoringov, prekoračitev stanja na računih)? Kakšen bo učinek na pogodbe o ščitenju?
• Podrobnosti glede načina obračunavanja in glede natančnega trenutka zapadlosti obresti po koncu moratorija glede na določilo, da se višina obrokov ne sme spremeniti?
• Ali smejo banke zaračunavati kakršnekoli stroške za sklenitev aneksov (z zapadlostjo po koncu moratorija)?

Če v zvezi s predmetnim interventnim ukrepom potrebujete kakršenkoli nasvet, smo z veseljem in brez težav na razpolago, kljub temu da naša ekipa #ostajadoma.