Intervencijski ukrepi za spodbujanje izvajanja pomembnih investicij po epidemiji COVID-19

Avtorji: Maruša Polak, Miha Hočevar, Nataša Pipan Nahtigal

Državni zbor Republike Slovenije je  29. maja 2020 sprejel Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19. Namen zakona je omogočiti pospešen zagon pomembnih investicij v Republiki Sloveniji v najkrajšem možnem času po koncu epidemije COVID-19, kar naj bi omogočilo hitrejši zagon gospodarske aktivnosti in rasti na ključnih investicijskih sektorjih slovenskega gospodarstva in s tem hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva.

Zakon določa kriterije za določitev pomembnih investicij in vsebuje določbe, kateri namen je hitrejša koordinacija in učinkovito delovanje državnih organov v postopkih pridobivanja dovoljenj, mnenj in odločitev na podlagi področnih predpisov ter določitev pogojev za odpravo ovir in učinkovito izvedbo pomembnih investicij. Zakon je začel veljati 31. maja 2020 in se uporablja za investicije, ki bodo na podlagi tega zakona določene do 31. decembra 2021.

1. DOLOČITEV POMEMBNIH INVESTICIJ

Zakon se uporablja za vse investicije, ki bodo na podlagi predloga ministra za okolje in prostor s sklepom Vlade Republike Slovenije določene kot pomembne investicije. Pomembne investicije bo koordinacijska skupina, opisana spodaj, razvrstila v tri prednostne liste.

Zakonski kriteriji za določitev pomembnih investicij so sledeči:

• investicije morajo izvajati cilje nacionalnih strateških politik in programov ter cilje strateških politik in programov evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020, 2021-2027 in ostalih finančnih mehanizmov Evropske Unije za obdobje 2021-2027 na področju prometa, energetike, gospodarske razvojne infrastrukture, okolja, kmetijstva, stanovanjske gradnje, zdravstva, domske oskrbe, izgradnje varovanih stanovanj, vzgoje, izobraževanja, športa in znanost, obrambe, javne uprave, kulture, notranjih in zunanjih zadev ter pravosodja;
• vrednost vsake pomembne investicije mora biti nad 5 milijonov EUR, z izjemo investicij tretje prioritetne liste, kjer je določen prag 25 milijonov EUR;
• stopnja pripravljenosti investicij za izvedbo mora biti takšna, da je mogoče pričeti z izvajanjem investicij prve prioritetne liste do konca leta 2020 in druge prioritetne liste do konca leta 2021;
• investicije prve prioritetne liste morajo izkazati zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo investicij do konca leta 2020 in investicije druge prioritetne liste do konca leta 2021; in
• investicije tretje prioritetne liste morajo biti umeščene v strateške dokumente posameznih ministrstev, morajo zahtevati pripravo državnega prostorskega načrta in njihova načrtovana predračunska vrednost mora biti minimalno 25 milijonov EUR.

Predviden finančni obseg celotne izvedbe pomembnih investicij je 500 milijonov EUR.

2. KOORDINACIJSKA SKUPINA

Minister za okolje in prostor bo s sklepom ustanovil koordinacijsko skupino in sprejel poslovnik za njeno delovanje. Njena naloga bo z namenom pospešitve izvedbe pomembnih investicij koordinirati postopke pridobivanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev na podlagi področnih zakonov, ki so povezane s pomembnimi investicijami.

Koordinacijska skupina naj ne bi vodila posameznih postopkov odločanja oz. podajanja mnenj, saj so za to pristojni v vsakem primeru z zakonom določeni upravni organi, temveč naj bi usklajevala sočasnost izvajanja postopkov. Ni pa jasno, kako naj bi koordinacija postopkov potekala, saj gre za upravne postopke, v katere na podlagi načela zakonitosti in načela samostojnosti upravnih organov pri vodenju postopka in odločanju v zadevi drugi državni organi ne bi smeli posegati.

3. POSPEŠEVANJE IZVEDBE POMEMBNIH INVESTICIJ

Za vse pomembne investicije zakon šteje, da se izvajajo v javno korist in jih morajo pristojni organi prednostno obravnavali. To velja ne glede na vir financiranja posamezne investicije, ki ga lahko predstavljajo tudi zasebna sredstva oz. zasebna sredstva v kombinaciji z javnimi viri financiranja. Prav tako se bodo vsi sodni postopki, ki bodo tekli na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, šteli za nujne in prednostne zadeve, z namenom čim hitrejše pridobitve pravnomočne odločbe.

Zakon predvideva prednostno izdajanje mnenj, soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo pomembnih investicij. Če bo moral organ odločati o več prednostnih zadevah, se kot prednostni kriterij uporabi uvrstitev na prednostno listo ter vir financiranja, po naslednjem vrstnem redu: zasebna sredstva, mednarodni mehanizmi financiranja (razvojni skladi in banke), proračunski skladi in namenska sredstva proračuna ter namenski skladi, javnofinančni viri občin, sredstva evropske kohezijske politike in ostalih evropskih finančnih mehanizmov ter nacionalni javno finančni viri financiranja.

Če krajevno pristojni organ ne bo mogel zagotoviti prednostne obravnave pomembne investicije, je Vlada Republike Slovenije na podlagi novega zakona pridobila tudi pooblastila, da na pobudo koordinacijske skupine odloči o prenosu krajevne pristojnosti.

4. OMEJITVE V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA

Z zakonom je določena obvezna uporaba Smernic Evropske Komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. Po teh smernicah morajo biti javna naročila v državah članicah odprta za ponudnike iz evropskih držav in (trenutno 19) držav, s katerimi je Evropska Unija podpisala mednarodne ali dvostranske sporazume o prosti trgovini. Podjetja iz tretjih držav, ki niso podpisnice Sporazuma GPA v okviru Svetovne trgovinske organizacije, npr. Turčije, Bosne in Hercegovine in Kitajske, bodo tako verjetno izključena iz postopkov javnega naročanja oziroma jim bo udeležba onemogočena že v razpisnih pogojih. Iz zakona ni jasno razvidno, ali je obvezna uporaba evropskih smernic določena le za postopke javnega naročanja, ki so povezani s pomembnimi investicijami, ali za vse postopke javnega naročanja v Sloveniji, prav tako pa ni jasno, ali je izključitev navedenih ponudnikov iz tretjih držav obvezna ali ne.

Poleg tega bodo v postopkih javnega naročanja pomembnih investicij vsi gradbeni izvajalci in podizvajalci v dejavnosti gradbeništva (Eurostat klasifikacija NACE, skupina F) zavezani k uporabi vsakokrat veljavne Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti, z enakimi pravicami za zaposlene, kot jih imajo zaposleni pri zavezancih Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti.