#dodatnalikvidnost – Dodatna jamstvena shema drugega korona paketa

Avtorica: Mia Kalaš

2. maja smo poročali o sprejemu Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), ki je uvedel novo shemo poroštev Republike Slovenije za bančne kredite s ciljem zagotoviti likvidnost slovenskih družb in srednjeročno likvidnost v bančnem sistemu.

Vlada Republike Slovenije je 13. maja 2020 izdala še Uredbo o izvajanju ukrepa poroštva po Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uredba). Uredba je stopila v veljavo 14. maja 2020 in med drugim ureja podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem ukrepa poroštva na podlagi ZDLGPE, uveljavljanjem poroštvenih zahtevkov bank za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev, načinom preverjanja upravičenosti zahtevkov bank, roki, dokumentacijo ter poročanjem.

I. POVZETEK NOVE POROŠTVENE SHEME

V nadaljevanju predstavljamo kratek povzetek glavnih značilnosti nove poroštvene sheme:

Pogoji v zvezi z banko:

• banka oziroma hranilnica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji,
• podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in sme opravljati bančne storitve v Sloveniji.

Pogoji v zvezi s kreditom:

• sklenitev kreditne pogodbe po 12. marcu 2020 in najkasneje do 31. decembra 2020,
• namen je financiranje osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranje novih ali dokončanja že začetih naložb (investicij), obratnega kapitala ali poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju po 12. marcu 2020 do uveljavitve ZDLGPE in izpolnjujejo pogoje po ZDLGPE, ne pa financiranje povezanih družb ali družb s sedežem v tujini;
• ročnost ne presega petih let.

Pogoji v zvezi s kreditojemalcem:

• vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost in se v skladu z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja, in ima sedež v Sloveniji; razen kreditnih in drugih finančnih institucij po zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• po 31. decembru 2019 se sooča z likvidnostnimi težavami zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19 na območju Slovenije,
• na dan 31. december 2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU,
• na dan 12. marec 2020 se ne šteje za neplačnika skladno z določbami Uredbe 575/2013/EU, pri čemer na dan 12. 3. 2020 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa,
• ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države,
• na dan vložitve vloge ima poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali mu je na dan vložitve vloge odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh,
• vključenost v sistem obveznega večstranskega pobota.

Omejitve za kreditojemalca:

• od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupa lastnih delnic ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov,
• banka mora v kreditno pogodbo vključiti ustrezno opozorilo.

Skupni znesek glavnic, za katere bo veljalo poroštvo, bo največ do 2 milijardi EUR.

Višina poroštva:

• 70 % glavnice posameznega kredita, danega velikemu podjetju (po Uredbi 651/2014/EU);
• 80 % glavnice posameznega kredita, danega mikro, majhnemu ali srednjemu podjetju (po Uredbi 651/2014/EU),
• najvišji dovoljeni skupni znesek glavnic kreditov, za katere je dano poroštvo, za posameznega kreditojemalca znaša: (i) do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in (ii) največ do višine zneska stroškov dela za leto 2019,
• če je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z Zakonom o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (»ZIUOPOK«), se v najvišji dovoljeni skupni znesek všteva znesek kreditojemalčevih odloženih obveznosti,
• zmanjševanje poroštvene obveznosti sorazmerno z morebitnimi zmanjšanji kreditojemalčeve obveznosti, zavarovane s poroštvom.

Trajanje:

• ne sme presegati ročnosti kredita, vključno z morebitnimi naknadnimi podaljšanji, v zvezi s katerim je bilo dano.

Pogoj za izpolnitev poroštvene obveznosti je, da banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube iz naslova poroštva pod enakimi pogoji.

Za opravljanje vseh poslov v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter za preverjanje izpolnjevanja pogojev bo pooblaščena SID banka.

Posebnosti:

• prevzem poroštva ex lege (ob izpolnjenih pogojih),
• izpolnitev unovčenega poroštva bodisi s plačilom iz proračuna bodisi z izročitvijo obveznice, ki jo izda SID banka (v primeru kreditov velikim podjetjem) ali Republika Slovenija (v primeru kreditov vsem ostalim velikostim podjetij),
• banka bo lahko že pred nastopom dogodka neplačila SID banki ponudila v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini s poroštvom zavarovanega dela neplačanega nominalnega zneska glavnice. Če bo SID banka sprejela ponudbo, bo izpolnila svojo obveznost z izročitvijo obveznice SID banke. Z izročitvijo obveznice SID banke nepreklicno in brezpogojno preidejo vse pravice, vključno z zavarovanji kredita, iz banke na SID banko,
• veljajo tudi omejitve iz točke 3.2 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19,
• regresne terjatve države do kreditojemalcev iz naslova unovčenja poroštev in terjatve kreditodajalcev iz naslova kreditnih obveznosti bodo imele v delu, v katerem predstavljajo nezavarovane terjatve (kot jih opredeljuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (»ZFPPIPP«)) status prednostnih terjatev (kot jih opredeljuje ZFPPIPP).

Podrobneje o obveznicah, ki jih bo po ZDLGPE izdajala SID banka:

• zanje bo nepreklicno in neomejeno odgovarjala Republika Slovenija;
• izdane bodo morale biti upoštevaje pogoje ECB za financiranje finančnih institucij ter pravil Evropske unije glede ustreznega pokritja kreditnih tveganj bank,
• vlada bo po predhodnem mnenju Banke Slovenije izdala uredbo o merilih, pogojih in kriterijih, skladno s katerimi bo obveznice možno šteti za instrument zavarovanja obveznosti banke do ECB.

Jamstvene premije bodo bremenile kreditojemalca letno kot sledi:

• mikro, majhna in srednja podjetja (po Uredbi 651/2014/EU):
  • za prvo leto 25 bazičnih točk,
  • za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk,
  • za četrto in peto leto 100 bazičnih točk.
• velika podjetja (po Uredbi 651/2014/EU):
  • za prvo leto 50 bazičnih točk,
  • za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk,
  • za četrto in peto leto 200 bazičnih točk.

Bazična točka = 1/100 odstotne točke višine neodplačane glavnice kredita v relevantnem trenutku.

Obvezne sestavine vloge za odobritev kredita:

• zadnji računovodski izkazi,
• opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo:
  • zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 ter
  • zneska stroškov dela za leto 2019,
• opredelitev višine in ročnosti,
• opredelitev namena,
• v primeru, da ima kreditojemalec tudi kredit, ki je predmet odloga po ZIUOPOK, podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita,
• izjava glede namenskosti kredita.

Izterjava in upravljanje kreditov se bodo lahko tudi po izpolnitvi poroštvene obveznosti še naprej vodili preko banke pod nadzorom SID banke.

Prenehanje poroštva:

• kreditna pogodba sklenjena v nasprotju s pogoji in so kršitve nastale na strani banke,
• banka ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke (v tem primeru naj bi banka vzpostavila »regresni« zahtevek do dolžnika),
• banka ne obvesti SID banke o začetku postopka zaradi insolventnosti ali postopka likvidacije kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev,
• do prenehanja veljavnosti poroštva pride tudi v primeru izročitve obveznic Republike Slovenije ali SID banke; ko obveznost iz obveznic sicer ne bo prenehala, bo pa banka dolžna vrniti enak znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izročitve obveznice.

Podrobnejša ureditev izvrševanja, določena z Uredbo:

SID banka izvaja posle unovčevanja poroštev, tako da po pregledu in preveritvi zahtevkov bank za unovčitev poroštva le-te, skupaj z ostalo dokumentacijo, posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance. Pristojno ministrstvo po prejemu dokumentacije v zakonitem roku izvrši plačilo potrjenega zneska ali izroči obveznico Republike Slovenije oz. SID banke.

SID banka preveri izpolnjevanje pogojev za unovčitev poroštva po ZDLGPE in Uredbi ter skladnost sklenjenih kreditnih pogodb z ZDLGPE v šestih mesecih po izplačanem poroštvu ali izročitvi obveznic Republike Slovenije oz. SID banke. V primeru, da SID banka ugotovi, da je banka kredit odobrila v nasprotju s pogoji iz ZDLGPE in Uredbe, banki pošlje zahtevek za vrnitev zneska izplačanega poroštva skupaj z zamudnimi obrestmi od dne izplačila poroštva do dne vračila izplačanega poroštva na račun Republike Slovenije.

Banka izvaja izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev in/ali upravljanje posameznih terjatev tudi v delu terjatve, ki je zaradi plačila prešla na Republiko Slovenijo ali SID banko. Pri izterjavi in upravljanju pa mora banka spoštovati in upoštevati morebitna navodila SID banke.

Prodaja ali prenos terjatev po kreditni pogodbi na tretjo osebo je mogoč le s soglasjem Republike Slovenije.

II. IZZIVI IMPLEMENTACIJE V PRAKSI

ZDLGPE vsebuje več nejasnosti, ki jih bo potrebno rešiti ob implementaciji v praksi. Nekatera najbolj očitna vprašanja, ki se porajajo ob prebiranju ZDLGPE, so:

• Iz ZDLGPE in Uredbe izhaja, da SID banka vodi evidenco vseh kreditnih pogodb, ki so sklenjene v skladu z ZDLGPE ter spremlja porabo poroštvene kvote. Ni pa razvidno, kako bo bankam omogočeno spremljanje, kdaj je maksimalen znesek 2 milijard EUR porabljen, kar bo bistveno za odločitve o odobritvi kredita. Iz obrazložitve osnutka zakona je sicer razvidno, da naj bi po trenutnih ocenah znesek unovčenih poroštev v naslednjih petih letih znašal »le« približno 484,7 milijonov EUR, vendar bi bilo to gotovo primerno urediti bolj določno.
• Tolmačenje omejitve, da poroštvo ne velja dlje od ročnosti kredita, ki je v nasprotju z osnovnim smislom poroštva (unovčevanje po neplačilu ob zapadlosti).
• Tolmačenje določila, da je pogoj za izpolnitev poroštvene obveznosti, da banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube iz naslova poroštva pod enakimi pogoji. To določilo je bilo zelo verjetno povzeto iz Začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, vendar je v ZDLGPE preneseno kot pogoj za izpolnitev poroštva. Kako se bo izpolnjenost tega pogoja dokazovala v praksi, in za naprej?
• Izbira načina izpolnitve poroštva z denarjem ali obveznicami je na strani države, vendar pa kvaliteta obeh načinov izpolnitve ni enaka.
• Določilo, da z izročitvijo obveznice SID banke nepreklicno in brezpogojno preidejo vse pravice, vključno z zavarovanji kredita, iz banke na SID banko, je bistveno preširoko, saj ne določa prehoda zgolj zavarovanega dela glavnice in pripadajočih zavarovanj, temveč prehod vseh pravic iz kredita (kar vključuje celotno glavnico, obresti in druge terjatve).
• Nenavadno kaznovalna narava naslednjih določil:
  • prenehanje veljavnosti poroštva, če banka ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke. V tem primeru naj bi banka sicer vzpostavila »regresni« zahtevek do dolžnika, vendar se zdi določilo nadvse nenavadno, saj je banka za kreditojemalčevo lažnivo ravnanje, na katerega ne more vplivati, kaznovana z izgubo poroštva, vprašljiva pa je tudi pravna narava »regresnega« zahtevka,
  • obveznost banke, da v primeru prenehanja poroštva vrne znesek iz obveznic z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izročitve obveznice. Tudi to določilo se zdi pretirano kaznovalno že zato, ker na določene vzroke prenehanja poroštva banka sploh ne more vplivati. Pa tudi sicer prinaša pomembno negotovost, ki utegne banke destimulirati od kreditiranja, kar pa je ravno osnovni namen ZDLGPE.
• Ali bodo v primeru, da je poroštvo neveljavno, nezavarovane terjatve bank »izgubile« status prednostnih terjatev po ZFPPIPP, ki je sicer predviden po tem zakonu?
• Z vsem gornjim povezana vprašanja vrednotenja poroštev oziroma obveznic, izročenih iz naslova poroštev v evidencah bank in posledično izpolnjevanje regulatornih zahtev, zlasti glede kapitalske ustreznosti.
• Nejasnost trajanja omejitev izplačevanja dividend itd. za kreditojemalca. Pravica banke zahtevati unovčenje poroštva načeloma preneha šele s poplačilom glavnice kredita, razen če bo obveljalo določilo, da trajanje poroštva ne more preseči ročnosti kredita.