Interventni ukrepi v zvezi s COVID-19: Dodatne spremembe v zvezi z odlogi bančnih posojil

Interventni ukrepi v zvezi s COVID-19: Dodatne spremembe v zvezi z odlogi bančnih posojil

Avtorici: Mia Kalaš in Lidija Zupančič

21. marca 2020 smo poročali o sprejemu Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), 6. aprila 2020 o spremembah le-tega in nekaterih dodatno sprejetih ukrepih ter 2. maja 2020 o dodatnih spremembah, povezanih s poroštvi za kredite, ki so predmet odloga po ZIUOPOK.

Vlada Republike Slovenije je 13. maja 2020 izdala Uredbo o izvajanju 65. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uredba). Uredba je stopila v veljavo 14. maja 2020 in med drugim ureja podrobnejša pravila v zvezi z omejitvami poroštva, uveljavljanjem poroštvenih zahtevkov bank za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev, načinom preverjanja upravičenosti zahtevkov bank ter poročanjem.

V želji predstaviti povzetek vseh doslej razpoložljivih informacij na enem mestu smo v nadaljevanju pripravili posodobitev prispevka z dne 2. maja 2020, kjer smo posodobitve označili z odebeljenim in poševnim besedilom. Kot doslej na koncu izpostavljamo še izbrana odprta vprašanja.

I. POVZETEK ZIUOPOK (S SPREMEMBAMI)

ZIUOPOK je začel veljati dne 29. marca 2020. Interventni ukrepi iz tega zakona bodo veljali 18 mesecev po prenehanju razlogov zanje, kar bo določeno s sklepom, ki ga bo sprejela Vlada RS.

ZIUOPOK se nanaša na naslednje posojilodajalce:

  • banke in hranilnice s sedežem v RS;
  • podružnice bank držav članic, ki imajo sedež v RS in ki lahko opravljajo bančne storitve na območju RS

(v nadaljevanju “banke”).

Upravičeni kreditojemalci so:

  • gospodarske družbe s sedežem v RS;
  • zadruge, društva, zavodi, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce v skladu z ZDR-1, ali samozaposlene osebe, ki imajo sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
  • nosilci kmetijskega gospodarstva in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
  • fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji

(v nadaljevanju “kreditojemalci”).

Povzetek interventnega ukrepa:

Banka je kreditojemalcu (na podlagi njegove vloge) zavezana odobriti 12-mesečni odlog plačila vseh obveznosti iz kreditne pogodbe in skladno s tem podaljšati končni rok plačila. Enako se podaljša zapadlost pogodb, ki služijo kot zavarovanje kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe. Ukrep se nanaša na obveznosti iz kreditne pogodbe, ki še niso zapadle v plačilo do dne 12. marca 2020 (kot datuma razglasitve epidemije COVID-19 v Sloveniji).

Določbe ZIUOPOK se uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki bodo na novo sklenjene v obdobju njegove veljavnosti.

Pogoji za doseganje odloga plačil:

  1. Kreditojemalec mora vlogo za odobritev odloga nasloviti na banko najkasneje v 6 mesecih po preklicu epidemije COVID-19 v Sloveniji.
  2. Vloga mora vsebovati določene obvezne sestavine, ki se razlikujejo glede na značilnosti kreditojemalca:
  • velika družba mora ugotoviti in utemeljiti, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena njena solventnost;
  • druga družba, zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1, nosilec kmetijskega gospodarstva oz. nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba mora ugotoviti in utemeljiti, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi;
  • vsak od gornjih kreditojemalcev mora v svojo vlogo vključiti tudi:
    • opis svojega poslovnega položaja, ki med drugim vključuje načrt poslovodstva za vzpostavitev likvidnosti,
    • izjavo, da ima na dan 31. decembra 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev (ali mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh).

Vendar pa kreditojemalcu iz druge alineje zgoraj ni treba priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če je bilo z vladnim ali občinskim odlokom zaradi epidemije COVID-19 opravljanje njegove dejavnosti začasno prepovedano. Tak kreditojemalec v vlogi navede le relevanten vladni oziroma občinski odlok.

  • fizična oseba mora ugotoviti in utemeljiti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije COVID-19, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter predložiti opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, ki so vplivale na njen finančni položaj.
  1. Če so gornji pogoji izpolnjeni, je banka zavezana odobriti opisani moratorij in s kreditojemalcem skleniti ustrezen aneks h kreditni pogodbi. S tem bo moratorij pričel učinkovati.

Če banka v nasprotju z določili ZIUOPOK ne odobri moratorija, jo lahko doleti globa od 80.000 do 250.000 EUR, njenega člana uprave globa od 2.500 do 10.000 EUR in njeno drugo odgovorno osebo od 800 do 10.000 EUR.

Med odlogom imajo tisti kreditojemalci, ki so zavezani v vlogo vključiti opis poslovnega položaja, določene obveznosti rednega mesečnega poročanja.

Prekinitev ali skrajšanje odloga plačila:

Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga, če:

  • kreditojemalec (ki ni fizična oseba, kot je opisana zgoraj):
    • ne poroča redno banki,
    • ni več upravičen do moratorija (npr. zaradi izboljšanja poslovnega / finančnega stanja),
    • v vlogi navede lažne podatke,
    • krši prepoved izplačila dividend, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov,
  • kreditojemalec, ki je fizična oseba, kot je opisana zgoraj, v vlogi navede lažne podatke.

Prepoved izplačevanja dividend in drugih plačil:

Za kreditojemalca, ki je gospodarska družba in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja za čas od vložitve vloge za odlog plačila obveznosti do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva [glej II. razdelek] prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo na prepoved izplačil v skladu s prejšnjim stavkom vključi v kreditno pogodbo ali aneks. Kršitev te prepovedi je razlog za prekinitev odloga plačila.

II. DRŽAVNA POROŠTVA V ZVEZI Z ZIUOPOK

Glede na besedilo Uredbe Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost le za izpolnitev obveznosti naslednjih kreditojemalcev, katerih obveznosti so predmet zgoraj opisanega moratorija:

  • gospodarske družbe s sedežem v RS,
  • zadruge, društva, zavodi, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce v skladu z ZDR-1, ali samozaposlene osebe, ki imajo sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • nosilci kmetijskega gospodarstva in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Za odložene obveznosti fizičnih oseb (tj. potrošnikov) iz 4. alineje drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK poroštvena obveznost torej ne velja.

Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici s sedežem v Sloveniji za izpolnitev obveznosti, ki so predmet zgoraj opisanega moratorija in so dolgovane s strani kreditojemalcev, ki na dan 31. decembra 2019 niso šteli za podjetja v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije 651/2014/EU, in se s težavami soočajo zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije in ne morejo zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, v višini:

  • 25 odstotkov zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali
  • 50 odstotkov zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove, in v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.

Znesek odloženih obveznosti posameznega kreditojemalca (tj. glavnice in obresti), ki zapadejo v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog plačila in za izpolnitev katerih odgovarja Republika Slovenija, tudi ne sme presegati najvišjega izmed naslednjih zneskov:

  • 25 odstotkov zneska prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019,
  • v primeru kreditojemalca, ki je bil ustanovljen pred 1. januarjem 2019, dvakratnika zneska letne bruto mase plač, vključno s prispevki za socialno varnost ter stroški za zaposlene, ki delajo v prostorih podjetja, vendar so uradno zaposleni pri podizvajalcih, za leto 2019 ali za zadnje razpoložljivo leto; ali
  • v primeru kreditojemalca, ki je bil ustanovljen po 1. januarju 2019, skupnega zneska ocenjene letne bruto mase plač, vključno s prispevki za socialno varnost ter stroški za zaposlene, ki delajo v prostorih podjetja, vendar so uradno zaposleni pri podizvajalcih, v prvih dveh letih delovanja.

Republika Slovenija prevzema navedeno poroštveno obveznost najpozneje do 31. decembra 2020.

Poroštvo Republike Slovenije velja:

  • 6 mesecev po izteku obdobja odloga plačila za odloge, dogovorjene v skladu z ZIUOPOK in odobrene do 30. aprila 2020,
  • 12 mesecev po izteku obdobja odloga plačila za odloge, dogovorjene v skladu z ZIUOPOK in odobrene po 30. aprilu 2020.

Za ta državna poroštva bodo veljale tudi omejitve iz točke 3.2 Začasnega okvirja za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (“Začasni okvir”), ki bodo podrobneje določene z uredbo Vlade RS.

Podružnice bank držav članic, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, so po ZIUOPOK zavezane odobravati opisane moratorije. Ni pa povsem jasno, ali lahko tudi koristijo poroštvo Republike Slovenije. Namreč, Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) se v tem delu nanaša zgolj na banke in hranilnice, besedilo Uredbe pa bi lahko razumeli tako, da lahko poroštvo izkoristijo tudi podružnice bank držav članic, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji.

Poroštvo Republike Slovenije velja le takrat, ko odložene obveznosti izhajajo iz kreditnih pogodb, sklenjenih za namen financiranja osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranja novih ali dokončanja že začetih naložb ter financiranja obratnega kapitala. Poroštva veljajo tudi za nove kreditne pogodbe, sklenjene skladno z ZIUOPOK za namen zagotavljanja likvidnosti zaradi posledic epidemije COVID-19. Takšne pogodbe morajo v ta namen obvezno vsebovati pari passu klavzulo in kreditojemalčevo zavezo, da ne bo zastavljal ali drugače obremenjeval svojega premoženja, če bi se lahko to odrazilo v zmanjšanju zavarovanja ali premoženja za poplačilo kreditodajalca. Ne smejo pa vsebovati klavzule o navzkrižnih kršitvah, razen če jo vsebujejo kreditojemalčeve druge kreditne pogodbe.

Skupni znesek tovrstnih izdanih poroštev ne bo presegal 200 milijonov EUR.

Premija za poroštvo Republike Slovenije se ne obračunava v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe. V primeru kreditojemalcev, ki niso fizične osebe, pa se premija za poroštvo Republike Slovenije obračunava, vendar se ne plačuje, razen v kolikor preseže določene najvišje zneske (na splošno 800.000 EUR, za kreditojemalce iz sektorja ribištva in akvakulture 120.000 EUR in za kreditojemalce iz področja primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov 100.000 EUR). Znesek neplačane premije predstavlja državno pomoč v skladu s točko 3.1 Začasnega okvirja.

Operativne naloge v zvezi s tovrstnimi poroštvi in njihovim unovčevanjem bo izvajala SID banka. Banka bo morala kreditojemalca obvestiti o vloženi zahtevi za poroštvo v roku treh dni po vložitvi.

SID banka bo med drugim preverjala izpolnjevanje pogojev za unovčitev poroštva po ZIUZEOP in Uredbi ter skladnost sklenjenih aneksov in kreditnih pogodb z ZIUOPOK v šestih mesecih po izplačanem poroštvu. V primeru, da bo SID banka ugotovila, da je banka odlog ali kredit odobrila v nasprotju s pogoji ZIUOPOK ali da niso bile izpolnjene vsebinske zahteve iz ZIUZEOP in Uredbe, bo banki poslala zahtevek za vrnitev zneska izplačanega poroštva skupaj z zamudnimi obrestmi od dne izplačila poroštva do dne vračila izplačanega poroštva na račun Republike Slovenije.

Izvršba zoper kreditojemalce iz naslova unovčenih poroštev se bo izvajala preko bank prejemnic poroštva pod nadzorom SID banke.

Državno poroštvo bo prenehalo, če:

  • bo odlog plačila odobren v nasprotju s pogoji ZIUOPOK in bodo kršitve nastale na strani banke ali
  • banka ne bo obvestila SID banke o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.

III. UKREPI GLEDE IZVRŠBE IN OSEBNEGA STEČAJA

Vsi prejemki, izplačani na podlagi ZIUZEOP, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače, so izvzeti iz izvršbe, davčne izvršbe in stečajne mase v postopku osebnega stečaja.

Z dnem uveljavitve ZIUZEOP se odloži izvršba (razen za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, za zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti dajalca preživnine) in davčna izvršba.

IV. UKREPI V POSTOPKIH INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEGA PRENEHANJA

Dodatni položaj insolventnosti:

Ne glede na nekatera druga določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem od takrat, ko je prejel povračila izplačanih nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije. Ta domneva insolventnosti velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov iz ZIUZEOP.

Odlog obveznosti poslovodstva glede vložitve predloga za začetek stečaja ali prisilne poravnave:

Ne glede nekatera druga določila ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije COVID-19. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo s strani oblasti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije COVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji ali če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila insolventna. Ta ukrep se uporablja v času razglasitve epidemije COVID-19 in še tri mesece po prenehanju ukrepov iz ZIUZEOP, razen če ni izgledov, da bo družba lahko položaj insolventnosti odpravila.

Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije COVID-19 ne morejo pravočasno izvesti določenih dejanj in ukrepov v zvezi s sklicem skupščine in dokapitalizacijo, jih morajo začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov iz ZIUZEOP. Podaljšani so tudi določeni drugi roki za izpolnitev obveznosti poslovodstva iz ZFPPIPP.

Odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja:

Ne glede na nekatera druga določila ZFPPIPP, je obdobje, za katerega sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije COVID-19. Tudi v tem primeru se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če dolžnik opravlja dejavnost, za katero je bilo s strani oblasti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije COVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji, ali če dolžnik na dan 31. december 2019 ni bil insolventen.

Dolžnik bo lahko opravičil odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da bo predložil dokaze, da je odpravil insolventnost z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom poslovanja.

Ta ukrep se uporablja v stečajnem postopku, ki je uveden na predlog upnika najpozneje v treh mesecih po prenehanju ukrepov iz ZIUZEOP. Na predlog dolžnika bo odložitvi odločanja o stečaju sledil tudi odlog izvršbe.

V. IZZIVI IMPLEMENTACIJE V PRAKSI

Obravnavani predpisi so na splošno relativno kratki in ne urejajo izrecno (ali dovolj natančno) določenih vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti ob njihovi implementaciji v praksi. Nekatera najbolj očitna takšna vprašanja so:

  • Kakšen je praktičen doseg uporabe ZIUOPOK tudi za “nove” kreditne pogodbe, ki bodo sklenjene v času njegove veljavnosti? Ali lahko ta povzroči nov kreditni krč? Kakšne bodo v praksi posledice dejstva, da naj se skladno s smernicami EBA z dne 2. aprila 2020 glede obravnave tovrstnih moratorijev (v nadaljevanju »Smernice EBA«) moratoriji ne bi nanašali na nove kreditne pogodbe?
  • Kakšen je učinek ZIUOPOK na obveznosti, plačljive bankam po sindiciranih kreditnih pogodbah, ki vključujejo tudi tuje posojilodajalce oziroma agente?
  • Kakšen je učinek ZIUOPOK na posojila, zavarovana z (neposredno ali posredno) državnimi jamstvi, in pri katerih banke ne smejo spreminjati kreditnih pogojev?
  • Kakšno obrestno mero je treba uporabiti za izračun obresti v času odloga, če je bila obrestna mera od sklenitve kreditne pogodbe že spremenjena (sprememba ZIUOPOK določa uporabo obrestne mere ob sklenitvi pogodbe, ki pa je lahko drugačna)? Kako se upošteva različne obrestne mere, dogovorjene že ob sklenitvi kreditne pogodbe in vezane na različne pogoje (margin ratchet)? Možno je, da bodo banke tolmačile, da se uporabi enaka obrestna mera, ki je veljala neposredno pred moratorijem, tudi v luči Smernic EBA, po katerih naj moratoriji ne bi spreminjali nobenih kreditnih pogojev razen zapadlosti določenih plačil.
  • Kako bo odlog plačila vplival na boniteto kreditojemalca, in kako je treba odloge upoštevati z vidika regulatornih zahtev, ki veljajo za banke? Z izrecnim določilom, da se obresti še naprej obračunava tudi v času trajanja moratorija, se sicer meri na to, da odloženih izpostavljenosti ne bi bilo potrebno prekvalificirati v nedonosne ipd. Vendar pa so nekatere značilnosti predpisanih moratorijev očitno neskladne s kriteriji iz Smernic EBA.
  • Kako doseči pravno varnost ob ocenjevanju, ali je vloga za odobritev odloga utemeljena, zlasti z vidika zagroženih kazni in potencialnega prenehanja državnega poroštva ter obveznosti vračila iz poroštva unovčenega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi? Kako preprečevati zlorabe ukrepa s strani kreditojemalcev, katerih plačilna sposobnost je bila problematična že pred epidemijo, oziroma se jim poslovanje zaradi nje niti ni bistveno poslabšalo?
  • Ali ZIUOPOK vpliva tudi na terjatve iz drugih bančnih poslov, podobnih kreditom (zlasti prekoračitev stanja na računih, leasingov)? Kakšen bo učinek na pogodbe o ščitenju?
  • Kako bo zagotovljeno učinkovito spremljanje porabe poroštvene kvote in ostalih omejitev poroštev, glede na to, da imajo kreditojemalci zelo pogosto več kreditov pri različnih bankah?
  • Tolmačenje določila, da je pogoj za izpolnitev poroštvene obveznosti, da banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube iz naslova poroštva pod enakimi pogoji. To določilo je bilo zelo verjetno povzeto iz Začasnega okvirja za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, vendar je v Uredbo preneseno kot pogoj za upravičenost zahteve za izpolnitev poroštva. Kako se bo izpolnjenost tega pogoja dokazovala v praksi in za naprej?
  • Z vsem gornjim povezana vprašanja vrednotenja poroštev v evidencah bank in posledično izpolnjevanje regulatornih zahtev, zlasti glede kapitalske ustreznosti

Arhiv